PRATITE NAS:
Top
 

PERIVOJ

PARK

Današnji park je najverjetneje nastal sredi 19. stoletja, v času Erdödy-jeve prenove dvorca, in dokončan v času, ko je ban Josip Jelačić postal lastnik Novih dvorov. Takrat so ob luksuznih podeželskih dvorcih Hrvaškega zagorja ustanavljali parke z značilnostmi romantične vrtne arhitekture (najbolj znan je ob dvorcu Trakošćan). Park se odlično zliva z okolico in je dopolnjen z zgodovinskimi arhitekturnimi detajli. Njegov idilični pastoralni videz je dejansko rezultat izsekov avtohtonega hrasta in gabra. Prevladujejo naslednja listavci: hrast, grab, divji kostanj, jesen, bukev, platana, trnata robinija, pa tudi iglavci: smreka, brin, navadna smreka, beli bor. V park so zasadili tudi eksotične vrste dreves in grmovnic, kot so kavno drevo – Kavovec, srebrnolistni javor in rdeča bukev.  Z izmenjavo talnih nasadov, vrtov rož in  s pasovi krošnjatih nasadov ter senčnimi gozdovi je dosežena raznolikost pogledov v park Posestvo omejujejo manjši in večji vodotoki.

Najstarejši in edini obstoječi zemljevid parka najdemo v katastru iz leta 1862. V svoji knjigi o banu Jelačiću in dogodkih na Hrvaškem leta 1848 upokojeni general in podmaršal baron Josip Neustädter opisuje alejo in park v Novih dvorih takole:

“… na obeh straneh dostopne aleje so se na levi in desni izmenjavale lipe in urejene gospodarske zgradbe s tratami in skupinami dreves (…) zgradba, obdana z vrtom in okrašenim vodnjakom pred glavnim vhodom, v senci cvetočih plezalk, spominja bolj na elegantno vilo kakor na dvorec. Urejene poti obdajajo ogromno trato s skupinami dalij in vrtnic tik ob fasadi hiše. Prehod skozi hišo je zaprt s steklenimi vrati in vodi na nasprotno stran v park, ki ga obdaja čudovita velika livada. Sredi parka stoji slikovita kapela sv. Jožefa, v senci limonovih dreves in okrasnega grmovja.«

 

PERIVOJ

Današnji perivoj najvjerojatnije nastaje sredinom 19. stoljeća prilikom Erdödijeve obnove dvorca, a dovršen je u vrijeme kada je ban Josip Jelačić postao vlasnikom Novih dvora. U to doba nastajali su perivoji uz ladanjske dvorce Hrvatskog zagorja s obilježjima romantičarske perivojne arhitekture (najpoznatiji romantičarski perivoj jest Trakošćan). Oblikovan je kao pejzažni park koji se stapa s okolišem upotpunjen historicističkim arhitektonskim pojedinostima. Njegov idilični pastoralni izgled zapravo je rezultat sječe mješovite šume autohtonog hrasta i graba. Od raslinja prevladava listopadno drveće: hrast, grab, divlji kesten, jasen, bukva, platana, trnovac te četinjače: jela, obična i žalosna smreka, bijeli bor. U perivoj su unesene i egzotične vrste drveća i grmlja kao što su gimnoklad, trnovac, srebrnolisni javor i crvena bukva. Bogatstvo vizura postignuto je izmjenama parternih nasada, ružičnjaka i vrtova s pojasevima krošnjastih gajeva i sjenovite šume. Rubove posjeda omeđuju manji i veći vodotoci.

Najstariji i jedini kartografski prikaz perivoja nalazi se na katastarskom izvatku iz 1862. godine.

U knjizi o banu Jelačiću i događajima u Hrvatskoj od 1848. godine umirovljeni general i podmaršal Josip barun Neustädter opisuje aleju i perivoj u Novim dvorima:

“… s obje strane prilazne aleje desno i lijevo lijepe i uredne gospodarske zgrade izmjenjivahu se s tratinom i grupama drveća (…) zgrada okružena vrtom i kićenim bunarom pred glavnim ulazom, zasjenjenim penjačicama u cvatu, sličnija je otmjenoj vili no dvorcu. Uredno održavani putovi okružuju veliki travnjak s grupama dalija i ruža tik pred pročeljem kuće. Prolaz kroz kuću zatvoren je staklenim vratima i vodi na suprotnu stranu u perivoj koji okružuje prekrasna velika livada. Usred perivoja nasuprot dvorcu stoji slikovita kapela sv. Josipa, zasjenjena drvećem limuna i ukrasnim grmljem.”

 

THE PARK

 

Today’s park was most probably first created in mid 19th century when Erdödy had the manor house renovated and was completed at the time when ban Josip Jelačić became the owner of Novi Dvori. This was the time when parks were created next to stately homes/country houses of Hrvatsko Zagorje and were characterised by features of romanticism of garden architecture (the most famous being Trakošćan). The landscaped park blends into the surroundings very well and is complemented by historicist architectural details. Its idyllic pastoral appearance actually results from the cutting a mixed wood of indigenous oak and hornbeam. The following deciduous trees predominate: oak, hornbeam, wild chestnut, ash, beech, plane, thorny locust as

well as these corniferous trees: fir tree, juniper and brewer spruce and white pine. Exotic

varieties of trees and shrubs such as coffeetree, silver maple and red beech have also been brought to the park. The multitude of views has been achieved by alternating floor plants, rose bushes and gardens with crownlike groves and shady woods. The manor is bordered by smaller and larger watercourses.

The oldest and the only extisting map or the park can be found in the cadastre excerpt from 1862. In his book on Ban Jelačić and the events that took place in Croatia in 1848 the retired general and field marshal, baron Josip Neustädter describes the alley and the park in Novi Dvori in the following way:

“… on both sides of the access alley, on the left and on the right, pretty and neat outbuildings alternated with lawn and groups of trees (…) the building surrounded by the garden with the ornate well outside the main entrance, which is in the shadow of the blooming climber plants, resembles an elegant villa rather than a manor house. Neatly maintained paths surround

the huge lawn with groups of dahlias and roses next to the façade of the house. The passage through the house is closed by a glass door and leads to the opposite side to the park surrounded by a beautiful large meadow. In the middle of the park opposite the manor house stands the picturesque St. Joseph’s Chapel, in the shadow of lemon trees and ornamental shrubs.”

Ova web stranica koristi kolačiće i traži vaše osobne podatke kako bi poboljšala vaše iskustvo pregledavanja. We are committed to protecting your privacy and ensuring your data is handled in compliance with the General Data Protection Regulation (GDPR).