Mahovine i lišajevi Novih dvora
🇭🇷
Mahovine i lišajevi u gradu – mali organizmi s velikom ulogom
Mahovine su sitne biljke bez pravih korijena – vodu i hranjive tvari upijaju cijelom površinom. U gradu ih često vidimo kao zeleni „tepih” na sjenovitim zidovima, u pukotinama pločnika, na tlu u parkovima ili na kori drveća.
S druge strane, lišajevi nisu biljke, nego zajednica gljive i alge: gljiva pruža zaštitu i oblik, a alga fotosintezom „hrani” cijeli organizam. Zato mogu živjeti na kori drveća, kamenu i čak na krovovima.
Zašto su važni?
Mahovine zadržavaju vlagu i stvaraju povoljniju mikroklimu na suhim površinama. Pomažu stvaranju tla – pioniri su na golom kamenu i betonu. Dom su mnogim sitnim organizmima kao što su kukci i gljive. Lišajevi su odlični pokazatelji kvalitete zraka pa se tako u gradovima ne nalazi širok raspon vrsta.
Kako preživljavaju u gradu?
Za razliku od vaskularnih biljaka, i mahovine i lišajevi mogu preživjeti isušivanje i „oživjeti” kad dođe kiša ili vlažan zrak. Hrane se i vodu dobivaju iz oborina i zraka, pa im ne treba duboko tlo niti velika prirodna površina, doduše oni na neprirodnom materijalu poput betona započinju stvarati prirodni mikrosvijet.
Zaštita mahovina i lišajeva
Ako smatrate da ove sitne organizme nitko ne shvaća ozbiljno, varate se! U hrvatskoj postoji čak 7 zaštićenih vrsta mahovina i 3 zaštićena roda lišajeva.
Važno: Ne skidajte mahovine i lišajeve s drveća i kamenja – oni rastu jako sporo i ne obnavljaju se hitro kao ostale biljke.
🇸🇮
Mahovi in lišaji v mestu – majhni organizmi z veliko vlogo
Mahovi so majhne rastline brez pravih korenin – vodo in hranila absorbirajo s celotno površino. V mestu jih pogosto vidimo kot zeleno »preprogo« na senčnih zidovih, v razpokah na pločnikih, na tleh v parkih ali na lubju dreves.
Lišaji niso rastline, temveč skupnost gliv in alg. Gliva zagotavlja zaščito in obliko, alge pa s fotosintezo »hranijo« celoten organizem. Zato lahko živijo na drevesnem lubju, kamnu in celo na strehah.
Zakaj so pomembni?
Mahovi zadržujejo vlago in ustvarjajo ugodnejšo mikroklimo na suhih površinah. Pomagajo ustvarjati prst – so pionirji na goli skali in betonu. So dom številnim majhnim organizmom, kot so žuželke in glive. Lišaji so odlični kazalniki kakovosti zraka, zato v mestih ni širokega nabora vrst.
Kako preživijo v mestu?
Za razliko od žilnih rastlin lahko tako mahovi kot lišaji preživijo izsušitev in »oživijo«, ko pride dež ali vlažen zrak. Hrano in vodo dobijo iz padavin in zraka, zato ne potrebujejo globoke prsti ali velike naravne površine, čeprav začnejo ustvarjati naravni mikrosvet na nenaravnih materialih, kot je beton.
Zaščita mahov in lišajev
Če mislite, da teh drobnih organizmov nihče ne jemlje resno, se motite! Na Hrvaškem je kar sedem zaščitenih vrst mahov in trije zaščiteni rodovi lišajev.
Pomembno: mahov in lišajev ne odstranjujte z dreves in skal – rastejo zelo počasi in se ne obnavljajo tako hitro kot druge rastline.